Verjetno je že kdo slišal za frazo: Vzemi samo fotografije, pusti samo stopinje! Ampak ali se zavedamo, kaj zares pomeni pustiti samo stopinje? Etika, da ne puščaš sledi, pomeni močno zmanjšati človekov vpliv na naravo. Odvržene smeti ali divja ognjišča so škodljiva za okolje – okolje ni več nedotaknjeno.

    Osveščeni potujmo in kampirajmo. Ravnajmo tako, da je naš vpliv na okolje čim manjši. Utrjene poti po večjih nalivih se lahko resno poškodujejo in spremenijo v blatno sranje. Ko naletimo na blatne predele, je bolje, da gremo naravnost po blatni poti, kot pa da se jim izognemo, saj s tem širimo poti in po nepotrebnem posegamo v naravo. (Včasih so pa stranske poti še bolj blatne 🙂 ). Namesto da si ustvarjamo prostor za šotor, ga raje poiščimo. Ne sekajmo vej ali dreves in ne premikajmo kamenja samo, da bi dobili udobno mesto. Raje naredimo korak ali dva naprej in poiščimo ustrezno lokacijo 🙂 .

    Kar prinesemo, tudi odnesemo. Ne odlagajmo, ne kurimo smeti na poti. Če smo jih s sabo lahko prinesli, jih zagotovo lahko tudi odnesemo nazaj in recikliramo. Svoje »biološke« odpadke pa zakopljimo vsaj 15 – 20 centimetrov globoko. Zakopani odpadki naj bodo vsaj 75 metrov oddaljeni od vseh vodnih virov.

    Soca river winter by Katja Jemec

    Ne jemljimo zanimivih kamnov. Pustimo jih tam, kjer jih je odložila narava. Tudi drugi jih radi opazujejo. Ne gradimo skulptur oz. struktur, saj jih ni ustvarila narava. Taborni ognji so odlični za kampiranje, vendar pustijo grde črne ostanke na terenu. Ti ostanejo še dolgo po našem odhodu. Raje uporabljajmo lahke prenosne gorilnike, namesto da postavljamo taborne ognje. Če so dovoljena odprta kurišča, uporabimo že za to pripravljena kurilna mesta. Ohranjajmo majhen ogenj in uporabljajmo samo veje, ki že ležijo na tleh in so suhe in lomljive. Skurimo do pepela in ga razpršimo po prsti.

    Spoštujmo divje živali. Ne hranimo jih in ne puščajmo hrano na tleh. To ni dobro ne za živali ne za ljudi. Pogosto živali napadejo izletnike, ker so se navadile dobivati hrano od ljudi. Naša hrana tudi ni primerna za divje živali. Izogibajmo se območjem, kjer se živali parijo in kjer gnezdijo, saj ima to zelo negativen vpliv.

    Z novim pridobljenim znanjem pojdimo na potep in uživajmo. Ustvarimo spomine in fotografije ter pustimo naravo nespremenjeno, da jo lahko tudi drugi občudujejo. Ne bodite osel, ki pušča dlako.

    Če želite več informacij pustite komentar in me spremljajte na FB ali pa me sledite na Instagramu.

    Po zapisu Terence Stenvold: Leave No Trace Ethics
    Naslovna slika: Anže Čokl
    Slika v tekstu: Katja Jemec